Če razmišljate o uporabi pralnih pleničk, vam priporočamo, da z njihovo uporabo pričnete čim prej (nekateri starši pozneje veliko težje spremenijo navado).

Za povijanje novorojenčka lahko uporabite samo pleničko brez vložka – to zadošča za majhne količine izločkov. Pozneje (ko zaznamo, da je sama plenička precej hitro mokra) plenico uporabljamo skupaj z vložkom, ki ga vložimo v plenico.

Plenice z ježki imajo sredi sprednjega dela etiketo, ki nam pomaga, da pleničko namestimo simetrično. To večinoma prepreči, da bi blato ušlo ob nogicah ali da bi pleničke dojenčka tiščale.

Priporočamo uporabo pleničnih predlog, ki poenostavijo pranje pokakanih plenic ter ohranjajo kožo bolj suho. Plenično predlogo namestimo na vložek in jo, skupaj s kakcem odvržemo, če pa je samo mokra, jo lahko nekajkrat operemo.

Čez plenice namestimo prekrivno plenico ustrezne velikosti, da dojenčkova oblačila ostanejo suha. Vsa oblačila oblečemo čez prekrivno plenico.

Za čas, ko je otrok dolgo v isti plenici (npr. ponoči), lahko uporabimo dodatni vložek.

Pri previjanju je pri novorojenčkih priporočljivo vsakokratno umivanje ritke, pri dojenčkih pa nekajkrat na dan. Če je otrok pokakan, blato najprej obrišemo s plenično predlogo in po potrebi še z mehkim toaletnim papirjem.

Za umivanje ritke so najboljše mehke krpice iz blaga oz. pralni robčki, ki jih namočimo v toplo vodo. Vodo lahko pripravimo v termovko in jo postavimo na previjalno mizo. Mokro ritko še rahlo obrišemo s suho krpico iz blaga in po možnosti pustimo malo na zraku (vaš dojenček bo užival!). Uporaba mazil navadno ni potrebna.

Previjanje – poseben čas, ki ga preživimo z otrokom

Otroka je treba previti pet- do šesttisočkrat od rojstva do časa, ko plenic ne potrebuje več – pogosteje ga edino hranimo. Naj bo previjanje priložnost za poseben stik z otrokom! Ko se z govorjenjem in drugimi glasovi pa tudi z izrazom obraza in nežnimi dotiki sporazumevamo z njim, mu sporočamo, da ga imamo neizmerno radi. Otrok se veseli, da bo s previjanjem dobil veliko več kot le čisto plenico. Naš obraz tudi med previjanjem pomeni ogledalo za otroka, zato je modro, da ne izražamo gnusa ob pokakani plenici. Otrok namreč dojema samega sebe tako, kot to vidi na našem obrazu.