29.11.2023
Včasih se mi zdi, da sem o urinski inkontinenci že povedala toliko, da se več ne da. Od leta 2012, odkar vodim spletno stran, ki je bila sprva blog z zapisi mlade fizioterapevtke z močno preferenco področja zdravja žensk in medeničnega dna, sem besedo inkontinenca uporabila večkrat kot „Dober dan". Sploh v zadnjih petih letih, ko delam izključno na ožjem strokovnem področju rehabilitacije medeničnega dna, se beseda inkontinenca v pogovorih pojavlja zdaleč najbolj pogosto. Pojavlja se, ker je razlog za skrb, zmedo. Pojavlja se, ker je tisto, kar želimo rešiti. Pojavlja se, ker smo zmedeni, kaj naj delamo, da se ji izognemo.
Opažam, da najpogosteje naše pogovore o inkontinenci vodita strah in sram, ki ju oblečemo v iskanje odgovorov tipa „Da / Ne" na specifična vprašanja. Takšna, kot sta v naslovu tega zapisa. Vprašanja, ki so tako zelo odvisna od konteksta, da nam odgovori tipa „Da /Ne" ne omogočajo, da pridemo do trajne rešitve.
„Ali je za inkontinenco kriv trampolin?" se pogosto vprašava. Tako ti, ki morda inkontinenco opažaš, se ji želiš izogniti, jo preprečiti, odmisliti. In jaz, ki želim, da o njej odkrito govoriva, da si vzameva čas za tvojo situacijo in odkrijeva vse vzroke, ki v seštevku 1+3+1+5 predstavljajo uhajanje urina. Da, za inkontinenco niso vedno krive „švoh" mišice medeničnega dna. V enačbi 1+3+1+5 trampolin morda res prispeva 5, torej polovico seštevka, a vseeno enačba ni seštevek 0+5. Tako je tudi z mišicami medeničnega dna.
Inkontinenca oz. uhajanje urina je seštevek vplivov več telesnih ravni, ki se kaže kot nezmožnost, da sečni mehur zadrži urin. Pri skakanju, teku, hoji navzdol. Pri smejanju, kihanju, kašljanju. Ko se voziš domov, tik pred vrati.
Mišice medeničnega dna so najpomembnejši vzrok. Niso pa edini. Tudi lega organov, in s tem funkcija mišic medeničnega dna, igra pomembno vlogo. Keglove vaje so ena od najpomembnejših vaj za mišice medeničnega dna. Niso pa edina. Niso nujno vedno zadostna. Ne naslavljajo vseh potreb mišic medeničnega dna v vsakem času. Potrebe medeničnega dna se spreminjajo in mišice medeničnega dna za vzdrževanje pridobljene kondicije potrebujejo redno vadbo. Potrebe medeničnega dna pa odkrivamo s fizioterapevtskim pregledom medeničnega dna. Ta je drugačen od ginekološkega. In ne nadomesti ga sonda povratne biološke zveze (»biofeedback«) ali ultrazvok.
V tem zaporedju odnosov in sestavljanki mozaika inkontinence tako mišice medeničnega dna kot keglove vaje ne nadomestijo prispevkov ostalih telesnih sistemov, ki prispevajo k nemotenemu delovanju mehanizma zadrževanja in izločanja. Poleg zdravih mišic medeničnega dna potrebuješ zdrav sečni mehur, ki ima – kot rečem – urejene med sosedske odnose. Zlasti s črevesjem. Zdrave navade sečnega mehurja in črevesa igrajo vlogo pri delovanju medeničnega dna. Zato morda opažaš vpliv hrane na uhajanje urina, ali poslabšanje inkontinence, ko nekaj dni „ne greš". Tudi aktivnosti, ki jih pogosto povezujemo z inkontinenco: tek, hoja navzdol, poskoki, niso zgolj aktivnosti medeničnega dna. Moč in gibljivost, koordinacija in dihanje ter tvoja splošna kondicija kot tudi dnevna zmogljivost so členi seštevka. Pogosto moramo prav njim posvetiti pozornost in izbrati primerne vaje za krepitev, koordinacijo in gibljivost, če se želimo trajno posloviti od inkontinence.
Napisano je razlog, da keglove morda ne delujejo. Napisano je razlog, da je bolje le, če keglove delaš redno. Napisano je razlog za to, da ko si sledila „osnovnemu" programu za ženske, si se morda počutila bolje, ko pa si nekajkrat skočila za otrokom, te je presenetilo ponovno uhajanje. Zato je morda bilo bolje po 16 terapijah te ali one metode, saj si nanje hodila zdrava. Ko pa je prišel prehlad, pa ponovno poslabšanje inkontinence, ker se mišična koordinacija v funkciji ni spremenila.
Prvi korak dolgoročnega izboljšanja inkontinence je oceniti vzroke. Mišice medeničnega dna. Izločanje. Držo. Gibanje. Nato oceniti realno težo inkontinence: ena L racmanka (opomba urednice: Racman vložek ;)) na dan, ena nočna racmanka za sprehod, ena nočna racmanka plus vložek na uro. In takrat narediti načrt. Zaporedje, ki se ga držiš. Ki ga sproti ocenjuješ. Recimo tako, da si beležiš, ali potrebuješ več racmank, ali manj. In prilagajaš. Morda zdaj namesto velikega inkontinenčnega vložka za enkratno uporabo za sprehod lahko uporabiš nočno racmanko in ne spusti? Morda greš čez čas lahko na krajši sprehod celo brez nje?
Ko oceniš vzroke in narediš načrt, si postavljaš kratkoročne cilje. Kaj potrebuje tvoje medenično dno. Keglove vaje? Vaje za gibljivost? Počepe? To določita s fizioterapevtko. Tudi, če ti ni uspelo domačega programa delati redno 3x dnevno, ne odpovej obravnave. Skupaj s fizioterapevtko poiščeš, kaj in koliko lahko delaš zanesljivo in vztrajno. In tako, korak za korakom, zmanjšaš pojavnost uhajanja, ga držiš na minimumu, odpraviš. Ampak to še ni konec. Po obdobju suhosti ne greš kar iz navdiha teč ali na enourno zumbo. Ne postaviš trampolina in ga prva preizkusiš. Postaviš cilje, kot so: poskoki, tek, zumba. Razdeliš cilje na korake. In jim slediš.
Najpomembnejše vprašanje odprave inkontinence je: „Ali zmoreš vztrajati do cilja?"
Vse se začne s prvim korakom. Prvi korak je dovolj široka, dovolj natančna in dovolj relevantna ocena stanja. Razvoj tvoje inkontinence. Njena zahtevnost. Zunanji dejavniki. Kaj lahko narediš na podlagi dostopnih informacij. Če od seštevka inkontinence, ki sem ga omenila v uvodu, odvzameš katero od za na prvi pogled malih postavk, recimo zaprtje, boš morda videla izboljšanje, ki te na tej točki zadovolji. Kaj pa če to, kar zmoreš odvzeti ali urediti, ni dovolj za zadovoljiv napredek? Potem veš, da je potrebno oceniti medenično dno in mu pomagati, da ono pomaga tebi.
Da se torej vrnemo k vprašanju skakanja na trampolinu... Bolj kot starost, oddaljenost od telesnih mejnikov (kot so: prva menstruacija, zanositev, porod, perimenopavza ali postmenopavzalno obdobje) in splošna količina skokov, sta pri skakanju na trampolinu pomembnejši vprašanji: „Kdo skače?" in „Zakaj skače?".
„Kdo skače?" ni zgolj vprašanje seštevka spola, starosti, indeksa telesne mase in drugih merljivih objektivnih postavk, recimo števila porodov, ampak vprašanje telesne pripravljenosti, splošne in trenutne zmogljivosti ter obremenjenosti. In seveda načina, kako skačemo.
Enkratna obremenitev s skakanjem na trampolinu bo najbrž drugačna za deklico, ki redno hodi na sprehode, teče po dvorišču, pleza po igralih (ali kar, seveda primernih, drevesih), redno odvaja in pije ter si skakanja trenutno zelo želi, kot za enako staro deklico, ki teh aktivnosti ne dela redno, skakanje na trampolinu je pač rojstnodnevna aktivnost slavljenca. Enako velja za pogostost takih obremenitev. Torej recimo, ali lahko gre otrok na 3 zabave v trampolin parku v enem tednu ali mesecu. Podobno razmišljanje velja za dečke ter odrasle (tako ženske, kot moške).
Zato je moje priporočilo glede trampolina sledeče: ne branimo skakati tistim, ki si to želijo in ne silimo skakati tiste, ki o tem sami ne razmišljajo. Če nismo vajeni skakanja, pa si želimo skakati, začnimo z enim skokom in končajmo preden začutimo kakršno koli spremembo v telesu (razen veselja). Torej ne skačimo na polno 5 in več minut, ampak kar en skok in dol. Če si želimo skakanja, a nas je tega strah, če nismo redno (torej 3x tedensko) telesno dejavni z dejavnostmi kot so hitra hoja/tek, živahen ples ali aerobna vadba (recimo odbojka), če imamo inkontinenco, občutimo pritisk v nožnici ob daljši hoji ali zvečer, če imamo čuden občutek v trebuhu ali občutek „šibkega medeničnega dna" pa najprej preverimo našo telesno pripravljenost in jo zgradimo. Če hočemo na Triglav, ne vstanemo kar s kavča in gremo, ampak se najprej pripravljamo. Še posebej, ko smo po porodu. Tudi želja staršev, da „zmigajo otroke" in jih zato „napodijo" na trampolin ni najbolj posrečena. Obenem pa želim poudariti, da je skakanje na trampolinu lahko cilj rehabilitacije* medeničnega dna, če si pripravljena vložiti svoj del truda. Ko smo na to telesno pripravljeni, nam bo tudi aktivnost skakanja dobro dela.
*Rehabilitacija medeničnega dna niso keglove vaje. Je proces fizioterapevtske obravnave s testiranji, obravnavo sistemov in struktur, obremenitvijo in postopnim približevanjem bolj zahtevnim dejavnostim z uporabo metod, tehnik in pripomočkov fizioterapevtske stroke ter po potrebi drugih strok. In najpomembneje osebnim sodelovanjem tistega, ki želi doseči cilj.
Veselim se vaših uspehov,
Anna Bogacz-Udovč, dipl. fiziot.
FizioMama
Svoj prvi korak lahko narediš z mojo pomočjo. Za vse, ki potrebujete inkontinenco razumeti, preden se podate na pot obravnave, si z zanesljivimi in uporabnimi informacijami tlakovati odskočno desko, sem ustvarila spletni tečaj osnov, ki jih predam svojim pacientom in strankam. Imenuje se tečaj Inkontinenca. Koda Racman ti prinaša 10 % popust nanj.
Za več informacij o inkontinenci in načinih samopomoči se obrni na spletno stran www.fiziomama.si, FB profil @FizioMama ali Instagram profil @anna_fiziomama.si
Kreditne kartice |
Bodite prvi obveščeni o novostih in prebirajte vsebine, ki so na voljo samo naročnikom Racmanovih novičk ter pridobite kodo za popust.
Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje
Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.