Vse o pranju plenic (in tudi pralnih vložkov)

»Pleničke je prala pri mrzlem studenc' …« Ob tem verzu znane slovenske ljudske pesmi se sodobnemu uporabniku pralnih plenic verjetno samo oddahne, ko pomisli, kako bolj preprosto je danes vse skupaj. No, vsaj moralo bi biti – s sodobnimi pralnimi sredstvi in tehnološko naprednimi pralnimi stroji bi morale biti pleničke vendar brezhibno oprane, kajne? Žal ni nujno tako, saj smo danes tudi pri pranju postavljeni pred kup izbir, ki ne privedejo vse do želenega rezultata – dobro opranih pleničk. Ker pa so te bistvenega pomena za dobro izkušnjo in zadovoljstvo z uporabo pralnih plenic, smo vam pripravili nekaj osnovnih razlag, napotkov in odgovorov na pogosta vprašanja o pranju plenic Racman.

Osnove pranja

Osnovna načela učinkovitega pranja se od časa naših babic ob mrzlih studencih pravzaprav niso spremenila, saj pri pranju še vedno najpomembnejšo vlogo igra – voda. Ta je tista, ki mora med pranjem prodreti med tekstilna vlakna in iz njih izprati, odplakniti nakopičeno umazanijo. A sama vendarle ne more opraviti dela, zares učinkovita postane šele v kombinaciji s toploto, pralnim sredstvom in mehansko obdelavo (drgnjenjem), pomembno vlogo pa igra tudi čas pranja. Glavne »delavce« v procesu pranja bi lahko ponazorili takole:

Kaj uporabnega je mogoče razbrati iz zgornje ponazoritve? Predvsem to, da če v pralnem procesu zmanjšamo eno od omenjenih stvari, jo moramo nadomestiti z drugimi – če bomo recimo prali z manj detergenta ali pri nižji temperaturi, moramo za isti učinek prati dlje časa in z več vode.

Zakaj uporabljamo pralni prašek?

Pralna sredstva (praški, tablete ali tekoča sredstva) so danes običajno sestavljena iz naslednjih snovi:

• Površinsko aktivne snovi (tenzidi) – omogočijo, da voda hitreje prodre v tkanino, »odlepijo« maščobe in nečistoče iz nje in jih »objamejo«, da ostanejo v vodi
• Alkalije – pralno vodo naredijo bolj bazično in s tem bolj učinkovito v boju z mastnimi in kislimi madeži (natrijev karbonat/pralna soda, natrijev silikat, natrijev hidroksid ipd.)
• Ogrodne snovi (zeoliti, polikarboksilati, fosfonati …) – mehčajo vodo, s tem ko v vodi »polovijo« magnezijeve in kalcijeve ione, ki delajo vodo trdo in ovirajo učinkovito odstranjevanje umazanije
• Optični belilci – “brezbarvna barvila” v obliki drobnih delcev, ki se oprimejo tkanine in absorbirajo nevidno UV svetlobo ter oddajajo vidno “modro” svetlobo, zaradi katere tkanine na svetlobi izgledajo bolj bele, ni jih v praških za barvno perilo
• Belilna sredstva – običajno na osnovi kisika, primerna tudi za barvasto perilo (na primer natrijev perborat ali natrijev perkarbonat)
• Encimi – razkrajajo umazanijo organskega izvora (beljakovine, maščobe ipd.)
• Parfumi, konzervansi, barvila, kelati itd.

Kakšen pralni prašek je primeren za pranje plenic?

Plenice lahko poskusite prati s praškom, ki ga tudi sicer uporabljate za dojenčkova oblačila in vašemu otroku ne povzroča težav s kožo. V splošnem pa se je najbolje v čim večji meri izogniti različnim dodatkom v pralnih sredstvih (med snovmi, ki lahko dražijo kožo, so pogosto dišave). Pralna sredstva na osnovi mila tudi niso najbolj primerna za pranje plenic, saj zmanjšujejo njihovo vpojnost.

Čeprav encimi v pralnih praških (proteaza, amilaza, celulaza), ki razgrajujejo organske delce umazanije (npr. beljakovine, maščobe, škrob), veliko pripomorejo k dobremu pranju že pri nižjih temperaturah, pa je potrebne tudi nekaj previdnosti.

Encim celulaza, ki razgrajuje škrob, lahko sčasoma poškoduje vlakna, še posebej pri pleničkah iz bambusove viskoze (pri temperaturi 50 °C - 55 °C razcepi vezi v bambusovih vlaknih). Žal na vseh pralnih sredstvih ni navedeno, katere posamezne encime vsebujejo (na nekaterih drugih pa je), zato je potrebna previdnost pri vseh pralnih sredstvih, ki med sestavinami navajajo zgolj »encime« (tudi nekateri za občutljivo kožo »sensitive«), še posebej pa pri tistih, ki vsebujejo celulazo.

Prva pralna sredstva, ki so vsebovala encime (t. i. »biološka«), so pri nekaterih ljudeh dražila kožo, v sodobnih pralnih sredstvih z encimi pa naj bi snovi, ki so povzročale takšne reakcije, že odstranili. Če bi imel vaš otrok težave s kožo, morda vseeno velja previdnost pri uporabi pralnih sredstev z encimi.

Koliko pralnega sredstva uporabiti?

S preizkušanjem ugotovite, kolikšna je najmanjša možna količina detergenta, da so plenice še vedno zadovoljivo oprane. Če je pralnega sredstva premalo, so lahko plenice slabo oprane, imajo neprijeten vonj, ostanki urina v njih dražijo otrokovo kožo. Preveč pralnega sredstva pa tudi ni dobro, saj lahko po pranju ostane na tkanini in draži otrokovo kožo, je nepotreben strošek in breme za okolje.

Količina potrebnega pralnega sredstva je v veliki meri odvisna od trdote vaše vode – trša je voda, večji odmerek detergenta je potreben. Etikete pralnih sredstev navajajo tudi priporočene odmerke glede na trdoto vode. 

Mehka ali trda voda?

Voda je trda, kadar je v njej raztopljena večja količina mineralnih soli (večinoma kalcijeve in magnezijeve, lahko pa tudi železove in manganove). Za vodo, ki kalcija in magnezija praktično ne vsebuje, rečemo, da je mehka.

Znaki trde vode so na primer to, da se milo in zobna pasta ne penita dovolj, na kozarcih, umivalnikih in pri kuhanju ostane na stenah ali na dnu bela obroba, na mrežicah vodovodnih pip in na grelcih se nabira vodni kamen ipd ...

Po Sloveniji je voda večinoma srednje trda. Najtršo vodo imajo na Štajerskem, trda pa je tudi v kraškem svetu in na območju Alp in Dinarske planote. Voda na severovzhodu (Pohorje, Kozjak) je mehkejša, najmehkejša pa je na Goričkem, v Prekmurju in na Dolenjskem pod Gorjanci. Kakšna voda prihaja po vaših vodovodnih ceveh, je ponekod označeno na računih za vodarino, sicer pa se glede tega lahko pozanimate pri vašem vodovodnem podjetju.

Kako vem, ali so pleničke dobro oprane?

Po pranju morajo biti plenice čim bolj brez vonja – če imajo neprijeten vonj, so verjetno slabo oprane, če močno dišijo, je v njih preveč ostankov pralnega sredstva, ki lahko draži kožo. Madeži, ki včasih ostanejo na plenicah od blata, niso znak slabo opranih plenic. Če pleničke posušite na soncu, ti madeži postopno izginejo. Če ima otrok težave s pleničnim izpuščajem, tudi velja preveriti ali niso morda pleničke preslabo oprane (ostanki urina, ki dražijo kožo) ali preslabo izplaknjene (ostanki pralnega sredstva v njih).

Ali lahko plenice perem z doma narejenim pralnim sredstvom?

Doma izdelani pralni praški običajno vsebujejo:

• milo, ki je površinsko aktivna snov (tenzid), in tako kot pri pralnih praških opravi glavno pralno delo,
• (pralno) sodo, ki skrbi za mehčanje vode in pomaga pri pranju (samo milo namreč v trdi vodi skupaj z minerali iz trde vode in nečistočami lahko tvori oborine, v vodi netopne snovi, ki se posebej ob nezadostnem izplakovanju usedejo nazaj na tkanino).

Doma narejena pralna sredstva so res bolj naravna in denarnici prijaznejša, vendar za pranje plenic niso najbolj priporočljiva. Glavna težava je v tem, da so osnovana na milu, ki v kombinaciji z minerali iz vode (še posebej trde) tvori netopne oborine, ki se lahko nabirajo na blagu plenice in zmanjšujejo njihovo vpojnost ter nudijo pogoje za razvoj bakterij. Poleg tega so domača pralna sredstva tudi nekoliko manj učinkovita od kupljenih, zato morda z njimi vaše plenice ne bodo zadovoljivo oprane. Ob uporabi domačih pralnih sredstev zato priporočamo vsaj občasno pranje s kupljenimi, ob zmanjšani vpojnosti ali neprijetnem vonju plenic pa priporočamo še občasno globinsko izpiranje ali uporabo belila.

Dišeče pleničke

Čeprav močan vonj dišav na perilu, ki ga potegnemo iz pralnega stroja, daje občutek, da je perilo zares čisto in sveže, se moramo zavedati, da dišeč vonj ne pove veliko o čistoči našega opranega perila, saj lahko dišava povsem zakrije neprijeten vonj slabo opranega perila. Brez uporabe dišav lahko z nosom celo bolje zaznamo, ali je naše perilo dobro oprano. In še nekaj je pomembno – vonj, ki je všeč nam, ni nujno prijeten tudi našim malim. Njihovi mali noski so veliko bolj občutljivi od naših, zato tudi dišave iz perila zaznavajo veliko bolj intenzivno in so zanje celo moteča. Tisto, kar našim najmlajšim najbolj diši, smo namreč mi, njihovi starši, vonj po nas jim vzbuja občutek varnosti, močne umetne vonjave pa jih lahko celo vznemirijo. Dojenčki torej ne potrebujejo dišečih oblekic, pravzaprav ravno nasprotno! Dišave pa so tudi potencialni alergeni, ocenjuje se, da povzročajo kožne alergije med 1 in 3 % Evropejcem (link: http://europa.eu/rapid/press-release_MEMO-14-108_sl.htm).

Zakaj odsvetujete uporabo mehčalca?

Snovi iz mehčalca se prilepijo na vlakna tkanine in ustvarijo nekakšno plast, ki pleničkam preprečuje, da bi dobro vpijale tekočino. Poleg tega te snovi, ki za razliko od pralnega praška tudi po pranju ostajajo na tkanini, lahko dražijo kožo dojenčka. Ob vsem tem niso niti okolju najbolj prijazna, škodijo pa tudi vašemu pralnemu in posebej sušilnemu stroju, če ga uporabljate, saj na njegovih ceveh ustvarjajo oblogo, ki otežuje njegovo delovanje. Če želite mehkejše plenice, potem je pomembno, da jih zares dobro izpirate, po sušenju malce premanete ali uporabite sredstva za mehčanje vode.

Lahko uporabim kis namesto mehčalca?

Kis (ocetna kislina) je vsestransko uporaben v gospodinjstvu in tudi pri pranju se ga včasih uporablja namesto mehčalca, saj iz perila pomaga odstraniti kalcijeve ione, zaradi katerih je perilo slabše oprano in trdo. Poleg tega nevtralizira tudi bazične ostanke pralnega sredstva in nekoliko razkužuje. Na podoben način kot kis perilo mehča tudi 15 % raztopina citronske kisline (15 g »Citronke« na 100 ml vode). Pri bombažnih plenicah uporabo kisa za mehčanje priporočamo, pri bambusovih plenicah pa redno uporabo odsvetujemo, saj ocetna kislina škodi bambusovi viskozi. Ena od možnosti v tem primeru je dodajanje sredstev za mehčanje vode, kot je npr. Calgon (kot glavni aktivni sestavini vsebuje zeolite in polikarboksilate). Kot trajnejša rešitev te težave pa velja vgradnja filtra za mehčanje vode.  

Pri kolikšni temperaturi prati?

Priporočamo pranje na 60 stopinj in občasno pranje na 95 stopinj. Posebej pri bambusovih pleničkah odsvetujemo stalno pranje na 95 stopinj. 

Kako pogosto prati plenice?

Plenice lahko na pranje čakajo največ do tri dni (odvisno od temperature v prostoru). Zbirate jih lahko v za to namenjenem vedru, ni pa jih potrebno in niti priporočljivo namakati v vodi. 

Odstranjevanje blata 

Blato izključno dojenih otrok je topno v vodi, zato je pranje malce enostavnejše. Ko pa začnemo z uvajanjem goste hrane ali ob uporabi mlečnih formul pa je dobro, če se čim več blata zaustavi na plenični predlogi, ki jo po uporabi odvržemo na kompost ali med mešane komunalne odpadke. Če ne uporabljamo pleničnih predlog, pa je potrebno pred pranjem vsaj večje dele blata odstraniti s plenice. 

Koliko napolniti stroj?

Stroj napolnite s plenicami malce manj kot ga sicer (z drugimi oblačili), največ do 3/4 celotne prostornine. Ne sme pa biti stroj premalo napolnjen, sicer bo pranje slabše učinkovito, saj se morajo plenice med pranjem drgniti druga ob drugo (a tudi v prenapolnjenem stroju se ne morejo).

Je potrebno predpranje, dodatno izpiranje?

Glede na to, da posebej sodobni pralni stroji za pranje zaradi ekonomičnosti uporabljajo vse manj vode, po ugotovitvah potrošniških organizacij pa pogosto slabo izpirajo, je tako predpranje kot dodatno izpiranje pri pranju plenic priporočljivo. S predpranjem iz plenic izperete umazanijo, s katero so prepojene pleničke in morebitne koščke blata, da potem pralno sredstvo v pralnem ciklu laže opravi svoje delo. Dodatno izpiranje pa je pomembno zaradi tega, da iz plenic zares izperemo morebitne ostanke pralnega sredstva, ki bi lahko dražilo občutljivo otroško kožo, obenem pa tudi zmanjševalo vpojnost pleničk ali povzročalo neprijeten vonj.

Kako posušiti plenice?

Pomembno je, da pred shranjevanjem dobro posušite plenice, najbolje je, če jih posušite na vrvi za sušenje – idealno na soncu, saj sonce naravno obeli perilo in celo uničuje mikroorganizme. Če ni te možnosti, lahko plenice sušite tudi v sušilnem stroju, kar sicer povzroča nekoliko večjo obrabo in s tem krajšo življenjsko dobo plenic.

Lahko na pleničkah uporabim belilo?

V običajnih okoliščinah in ob pravilnem pranju ali če vas manjši madeži ne motijo, beljenje plenic ni potrebno. Sicer pa je najbolj preprost in naraven način, kako »pobeliti« pleničke, na katerih so se nabrali madeži, to, da jih posušite na soncu. Če to ni mogoče in če je (zaradi bolezni) potrebno temeljito razkuževanje, pa priporočamo uporabo belil na osnovi kisika. Ta vsebujejo natrijev perkarbonat, ki v vodi med pranjem razpade na sodo in vodikov peroksid, iz katerega se izloči aktivni kisik, ki beli in uničuje mikrobe. Pleničke so s tem pobeljene in razkužene. Sicer učinkovita za beljenje in razkuževanje so tudi belilna sredstva na osnovi klora (np. Varikina), a so veliko bolj agresivna, zdravju in okolju škodljiva in lahko poškodujejo tkanino.   

Globinsko izpiranje »zapackanih« plenic

Pleničke, ki smo jih dlje časa prali na neprimeren način (s preveč/premalo pralnega sredstva, z mehčalcem, s premalo izplakovanja, na prenizki temperaturi, v zelo trdi vodi …) lahko sčasoma izgubijo vpojnost, postanejo izrazito trde in pridobijo neprijeten vonj ali začnejo celo dražiti otrokovo kožo. V takšnih primerih je potrebno pleničke najprej globinsko izprati, nato pa spremeniti utečen postopek pranja.

Z globinskim izpiranjem želimo doseči, da se nezaželene snovi, ki so se usedle med vlakna tkanine v plenički, iz njih izperejo. Včasih zadostuje že, da čiste pleničke večkrat zaporedoma (3-6-krat, brez da bi jih vmes uporabljali) operemo brez detergenta pri višji temperaturi, lahko pa dodamo tudi nekaj belila na osnovi kisika. Če živimo na območju z zelo trdo vodo, lahko za boljši učinek dodamo nekaj sredstva za mehčanje vode (Calgon).     

Ko plenice smrdijo po amoniaku …

Močan, rezek vonj po amoniaku pri opranih plenicah ali tik po tem, ko se otrok v oprano plenico polula, je znak, da so v plenicah ostanki urina. Urin namreč razpada v amoniak, ki ga lahko včasih močno vonjamo pri še neopranih plenicah, še posebej, če dalj časa čakajo na pranje, če je otrok že večji ali je pil manj tekočine, če je vaša voda trda ... Pleničke z ostanki urina lahko močno dražijo kožo, ki je pordela in peče. Ostanki urina v plenički pomenijo, da so se plenice prale s premalo vode, da so preslabo izprane, je bilo uporabljenega premalo sredstva za pranje ali je slabo učinkovito v trdi vodi.

V primeru težav z amoniakom lahko poskusite globinsko izpiranje pleničk ali uporabo belila. Da se v prihodnje izognete ponovnemu nabiranju amoniaka, pa boste morali spremeniti vaš način pranja (več izplakovanja, predpranje, morda pogostejše pranje, več pralnega sredstva, sredstvo za mehčanje vode ipd.).  

Čiščenje pralnega stroja

Pri pogostem pranju perila pri nižjih temperaturah in s tekočimi pralnimi sredstvi se lahko v notranjosti pralnega stroja razvijejo mikroorganizmi (bakterije, glive), ki povzročajo neprijeten vonj v stroju in na vlažnem perilu. Če sumite, da je vaše pranje slabše učinkovito zaradi tega, lahko poskusite temeljito očistiti pralni stroj. Eden od načinov je s kisom in sodo bikarbono (link: druzina.enaa.com). Drugi način pa deluje tudi kot preventiva: občasno pranje na 95 stopinj.