07.07.2015
Prvi korak pri privajanju Oskarja na kahlico je bil, da mu nismo več nadeli plenice. Namesto te smo mu oblekli hlačke za privajanje na kahlico, ki so bile ključne v tem procesu. Oskar se je na kahlico privadil v majhnih korakih:
1. PODNEVI: hlačke za privajanje na kahlico (doma), plenička (ko smo šli ven), PONOČI: plenička
Čez dan je Oskar doma nosil hlačke za privajanje. Ponoči in ko smo odšli ven je imel pleničko. Ko smo bili doma, smo mu ponudili kahlico. Če je izgledalo, da mora iti (prepoznali smo znake – največkrat se je držal za hlače), smo ga posedli na kahlico.
2. PODNEVI: hlačke za privajanje, PONOČI: plenička
Počasi smo prešli na hlačke za privajanje čez cel dan, povsod. Hlačke, ki jih je nosil pri tej fazi, so zdržale toliko, da ni bilo lužic. Ponoči je še zmeraj nosil pleničko.
3. PODNEVI: spodnje hlačke (doma), hlačke za privajanje (ko smo šli ven), PONOČI: plenička
Prešli smo na spodnje hlačke, ko smo bili doma, in na hlačke za privajanje, ko smo šli iz hiše. Hlačke za privajanje so nam dale samozavest, da tudi če bi Oskar imel nesrečo, bi se večina ujela v hlačke. Tako ne bi bilo lužic na tleh trgovine, a Oskar in njegova oblačila bi bila vseeno mokra. Ponoči je še zmeraj nosil pleničko. To je bilo najdaljše obdobje privajanja, ki je trajalo tri do štiri mesece.
4. PODNEVI: spodnje hlačke, PONOČI: plenička
Oskar je postal bolj samozavesten in reden pri uporabi kahlice, zato je začel nositi spodnje hlačke čez cel dan. Ponoči je nosil pleničko.
5. PODNEVI: spodnje hlačke, PONOČI: spodnje hlačke
Oskar je osvojil uporabo kahlice do te mere, da si je celo ponoči slekel pleničko. Zdaj nosi spodnje hlačke ves čas, podnevi in ponoči. Včasih kahlico uporabi tudi ponoči, a ponavadi počaka do jutra. Ko se zjutraj zbudi, gre takoj na kahlico. Poskušam omejiti tekočine pred spanjem, a še zmeraj se doji. Preden gre spat, ga vprašam, če bi šel na kahlico, a je trmast in običajno zavrne.
Kot sem omenila, smo Oskarju kahlico ponudili, ko je izgledalo, da ga tišči, in preden smo kam šli. Pogosto se zgodi, da gre na kahlico takoj, ko se zbudi ali pa takoj, ko pride domov.
Za nas je bilo pomembno, da smo ostali čustveno nepristranski pri procesu (kolikor se je dalo). Ko smo bili uspešni, sem izgledala zadovoljna, zdelo pa se nam je pomembno, da nismo hvalili ali pa kaznovali. Oskarja nismo nikoli silili. Če je izgledalo, kot da potrebuje kahlico, a ni hotel iti, sem ga prijela za roko in ga poskušala peljati do kahlice. Če še vedno ni hotel iti, sem ga pustila in ponavadi se je polulal v hlače. Zatem je šel z mano do kahlice, da sem ga preoblekla. Nikoli ga nismo silili, naj uporabi kahlico, nikoli nismo uporabljali strogih besed, mu grozili ali ga podkupovali. Če se je polulal v hlače, se je pač polulal v hlače, s tem se nismo obremenjevali. Preoblekli smo ga in šli naprej.
Imamo pručko in otroški nastavek za stranišče, ki ju je Oskar začel uporabljati. Kahlico in stranišče uporablja v sedečem in v stoječem položaju. Eno kahlico smo imeli tudi v avtu. To sem Oskarju ponudila, ko še ni bil zmožen zadržati zelo dolgo. Vsakič ko smo kam šli, sem mu ponudila kahlico pred odhodom in ko smo prispeli. Le redkokdaj jo je uporabil. Pred kratkim je pokazal, da lahko zadrži in uporabi javna stranišča, čeprav si hoče sam sleči spodnje hlačke, hlače, čevlje in nogavice, vendar ga jaz držim, medtem ko sedi na stranišču.
Pri privajanju na kahlico smo imeli vzpone in padce. Posebej težko je bilo med potovanji in ostalimi odstopanji od naše dnevne rutine. Bilo je veliko nereda, pospravljanja in čiščenja. A bilo je vredno – Oskar je popolnoma suh pri 22 mesecih.
P. S. Dobila sem nekaj očitajočih pogledov, ko se je Oskarju zgodila nesreča v javnosti. Ne glede na starost otroka, prosim bodite prijazni do drugih staršev.
Vir: http://www.howwemontessori.com/how-we-montessori/toilet-learning/