Potem, ko sva najstarejšo hčerko povijala v plenice za enkratno uporabo, sva se z možem za sinova odločila za uporabo tetra plenic. Zanju namreč nisva bila pripravljena sprejeti tveganja, da bi bilo čez par desetletij kaj narobe s plodnostjo. Sicer obstaja samo študija, ki dokazuje, da je temperatura pod plenico za enkratno uporabo višja kot pod bombažno plenico. Povijanje v pralne plenice pa je skozi stoletja preizkušena metoda. Pralni stroj sva imela, sušilnega pa sva kmalu kupila s prihranjenim denarjem od plenic.

V pogovoru z drugimi starši glede te izbire sva dobivala najrazličnejše komentarje: "Kaj nimate denarja za one plenice?" "A do vas plenice za metat stran še niso prišle?" Živimo namreč na podeželju ... Dokler nisem pri prijateljici, visoko izobraženi mami živeči v mestu, videla prve krojene bombažne plenice. Navdušena nad kombinacijo sodobnega kroja in tradicije bombaža smo sešili za najmlajšo Urško nekaj plenic. Obenem sva se spraševala, kako to, da je treba za nakup takšnih plenic oditi v tujino. Ideja nama ni dala miru. Iskala sva primerne materiale, šivala in preizkušala. S pomočjo oglasa, iz katerega se smeji Urška, smo prodali prve plenice. Še danes se s hvaležnostjo spominjam staršev, ki so bili pripravljeni tvegati in kupiti nekaj tako nepoznanega kot so bile prve Racmanke.

Po desetih letih neprekinjene uporabe plenic v naši družini, je prišlo obdobje, ko smo jih samo še šivali. Mož se rad poheca, da gotovo na Slovenskem ni družine, ki bi bila že toliko let v plenicah, kot je naša.

Danes so Racmanke spet pripravljene na previjalni mizi. Po več letih čakanja na dojenčka, je naša družina spet v veselem pričakovanju. Vas zanima, kateri model nam je najljubši? Vprašajte čez nekaj mesecev ...

Irena z ekipo Racman