Številni starši se zavedajo, da njihova odločitev med bombažnimi plenicami ali plenicami za enkratno uporabo bistveno vpliva na okolje.
Če je otrok vso dobo povijanja povit v plenice za enkratno uporabo, to pomeni 5000 do 6000 plenic na otroka oziroma slabi dve toni težak kup smeti, razgradljiv v 500 letih.
Seveda tudi proizvodnja in pranje bombažnih plenic nekoliko onesnažujeta okolje. Glede izdelave veliko povedo podatki Združenja RNA iz Velike Britanije:
"Proizvodnja plenic za enkratno uporabo terja 3,5-krat več energije, 8,3-krat več neobnovljivih virov ter 90-krat več obnovljivih virov kot proizvodnja pralnih plenic. Pri izdelavi plenic za enkratno uporabo se ustvarja 60-krat več odpadkov in 2,3-krat več odpadne vode kot pri proizvodnji bombažnih plenic."
Okolja ne onesnažujejo samo kupi uporabljenih plenic za enkratno uporabo, zelo ga onesnažujeta tudi njihova izdelava in prevoz, na kar navadno niti ne pomislimo.
Pri plenicah za enkratno uporabo je sporno je tudi odlaganje blata na odprta smetišča, saj prinaša nevarnost za podtalnico in širjenje bolezni z mrčesom. Praviloma naj bi se kakec iz plenice za enkratno uporabo, preden jo odvržemo, očistilo v stranišče. A kdo to počne?
Kolikšno onesnaževanje prinaša pranje plenic?
Pri enkratnem pranju v pralnem stroju porabimo približno 60 litrov vode, kar je enaka količina kot pri štirikratnem praznjenju WC-kotlička.
Odpadkov pri uporabi bombažnih plenic praktično ni. Blato se očisti v straniščno školjko – tja, kamor spada. Očitno pranje bombažnih plenic bistveno manj obremenjuje okolje kakor odpadne plenice za enkratno uporabo.
O tem, da so bombažne pralne plenice bistveno bolj ekološke, pričajo tudi podatki, kako v nekaterih razvitejših državah spodbujajo starše k uporabi takih plenic. Tako na primer v nekaterih predelih Avstrije, Anglije, Italije, Kanade ... starši, ki kupijo take plenice, dobijo povrnjen del vrednosti nakupa, saj državo otrok v plenicah za enkratno uporabo stane več kot 400 EUR!
Kaj pa finančni vidik pralnih plenic?